...da Tomažu že zmankuje prostora v arhivu DVD-jev?

» več o tem

Majda Juvan

Še enkrat po sodnikih…

15 julij, 2008 ob 12:49

Politika je res vsemogoča. Kadar se tako odloči. Na primer: izbrisani so še vedno izbrisani pa čeprav naj bi se za ureditev njihove statusa trudili tako prejšnja kot zdajšnja vlada. Naj bi se!? Celo Ustavno sodišče jim je pritrdilo. A izbrisani  so še vedno izbrisani. In to bodo tudi ostali- do nadaljnjega.

Bodo pa menda, kar čez noč, sodniki dobili konkurenčno klavzulo.Dobesedno čez noč! V dveh tednih jo bo vladna koalicija predlagala in sprejela. Ker se je pač tako odločila. Volitve res delajo čudeže. Ker se je ministru Šturmu zazdelo, da mora koalicija spektakularno aretacijo nekdanjega tožilca Penka, zaradi katere so mediji in stroka  njegova strankarska  kolega  Brezigarjevo in Mateja pribili na križ, vendarle politično kapitalizirati, je pred kamere prikorakal s predlogom o konkurenčni klavzuli za sodnika. Njeno bistvo je, da  sodniki štiri leta ne bi smeli oditi med odvetnike, ker bi s tem  lahko preko svojih kolegialnih in prijateljskih stikov vplivali na nepristransko sojenje. V načelu bi morda to bilo lahko celo res, če sodniki že do sedaj nebi poznali instituta  izločanja, ki so ga  takrat, ko bi lahko šlo za pristranskost, uveljavili na lastno  pobudo ali na zahtevo strank. A to naj bi zdaj ne zadoščalo več. Prav! A to ni vse! Konkurenčna klavzula je resna zadeva. Pozna jo zakon o delovnih razmerjih in poznajo jo v posameznih pogodbenih zaposlitvah. Treba pa je vedeti, da konkurenčna klavzula s katero ti delodajalec prepoveduje  prenašanje odnosov in znanj z enega na drugo delovno mesto, ni le člen v tvoji pogodbi.. Uveljavitev konkurenčne klavzule mora delodajalec plačati. Za tisti čas, ko meni, da  bi tvoje znanje lahko koristilo konkurenci, te mora plačati. In ker je to pač drago, delodajalci  konkurenčne klavzule ne podaljšujejo po nemarnem. Preprosto zato, ker jih to veliko stane. Minister Šturm  za tista štiri  leta, ko sodniki ne bi smeli biti odvetniki, odškodnine ne bi dal. Naj gredo delat kaj drugega, je svetoval. Saj je  dela dovolj! Morda bi lahko bili  komercialisti, kadrovniki, svetovalci…vsako delo je častno. Štiri leta bi počeli nekaj kar jih ne zanima, zato , da bi se potem lahko vrnili med zakone, pravdne spise in  v sodne dvorane.
Mislim, da je že v naprej jasno, da tak zakon ne bo zdržal presoje na  Ustavnem  sodišču. V kar nekaj primerih, ko si je delodajalec zamislil konkurenčno klavzulo za katero delavcu ne bi plačal odškodnine ,so sodišča- tudi Ustavno – že razsodila v korist delavcev. Tudi v tem primeru bodo. Pa ne le zato, ker bodo sodniki presojali o sodnikih.
Pa še nekaj. Res je sicer, da so sodniki zaradi velikih zaostankov, nizkih norm in stavke pri večjem delu javnosti v nemilosti, res pa je tudi, da se lahko ti občutki lahko kaj hitro spremenijo. Ljudje  se hitro solidariziramo z žrtvami. In sodniki od tega statusa niso več prav daleč. Zanj se morajo  bolj kot Virantu zahvaliti prav svojemu ministru Šturmu, ki  je eden najbolj predvidljivih vladnih borcev za ponovni uspeh na jesenskih volitvah. Zanj  se tudi tako populističnemu predlogu, kot je ta, ni pripravljen odreči. Ko bo Ustavno sodišče razsodilo, bodo volitve itak  že mimo. On sam pa verjetno v zasluženem  pokoju.

Poslušaj zvočno datoteko

0 Komentarjev

Še brez komentarjev.

Komentiraj