Majda Juvan

Nedeljska neurja so po prvih ocenah povzročila za več milijonov evrov škode. Ker  marsikaj od tistega kar je podrto in uničeno ni bilo zavarovano, bo za marsikoga zelo težko. Država bo priskočila na pomoč pri infrastrukturi in pri javnih objektih, ostalo pa  kakor bo pač kdo zmogel.

Tudi meni se zdi, da so v zadnjih letih neurja pogostejša in predvsem silovitejša. Sama živim v eni od priljubljanskih občin, ki so včeraj dobile kar dobršno dozo jeze onega tam zgoraj. Pihal je orkanski veter in pogled skozi okna je bil strašljiv. Okoli našega domovanja rastejo visoke omorike. Pred mnogimi leti so jih takratni lastniki zasadili namesto žive meje. Danes nudijo občutek zasebnosti nam in najbližjim sosedom. In, saj vemo, to imamo Slovenci ,ki smo malo zavrti, ne vedno najbolj družabni in socialni, radi. V dveh, morda treh  desetletjih  so te naše smreke dosegle spoštljivo višino in ob takšen vetru ,kot je bi včeraj, dosegajo tudi  spoštljive naklone. Lahko mi verjamete! Samo čakala sem ali jih bo zvrnilo na našo ali na sosedovo streho. Tistih nekaj minut, ko je divjalo neurje sem razmišljala samo o tem  kje najti koga, ki bo ta drevesa še tisti dan požagal in nas s tem odrešil nevarnosti. Pa čeprav  se zlepa ne vdam. Saj veste, raslo je deset let, ti pa bi to podrl v eni minuti- ni govora!
No kakorkoli že, včeraj  med samo nevihto bi bila zelo vesela, če tistih lepih, zdravih in zelo visokih dreves ne bi bilo. Seveda pa sem si  takoj potem, ko se je vihar polegel že premislila. Morda pa jih vendarle ne bi podrli, ker  so res lepe in takšnega viharja letos gotovo ne bo več!?
Pri nas bo verjetno obveljal kompromis. Žrtvovali bomo vrhove dreves, jih s tem prikrajšali za vso njihovo naravno lepoto in eleganco, vendar tudi zmanjšali nevarnost, da bi se veter naslednjič spet tako grozeče in morda tudi usodno ujel v njihove veje.
Pa pri tej zgodbi seveda ne gre za naše smreke. Pogostnost in moč neurij v zadnjih nekaj letih nas pač opozarjajo, da narave ne moremo ukrojiti po svojem okusu. Hočeš, nočeš  se ji bomo morali  podrediti. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj  pravi, da je drevo v urbanem naselju, zaradi svojega pomena, vredno 20 tisoč evrov. To seveda  pomeni, da ga ne moremo kar podreti, pomeni pa, da ga je potrebno pozorno vzdrževati. Kot rečeno, pri nas doma bomo žrtvovali vrhove. Bolje to kot podrta streha ali za vedno uničeni dobro sosedski odnosi. Pa niso od človeka močnejša le drevesa, tudi plazovi so, pa vodotoki, toča…Za vsem tem nam narava vsakodnevno dokazuje svojo premoč. Nikoli je ne bomo ukrotili. Nikoli. Le pametno se ji lahko umaknemo.

Poslušaj zvočno datoteko