Majda Juvan

 Poslušaj zvočno datoteko

Condoleezza Rice v Jeruzalem ni prišla niti zaradi Palestincev, niti zaradi Izraelcev. Tja je prišla zaradi dobrobiti svojega predsednika Busha. Če bi ji uspela nekako pomiriti Izraelce in Palestince,bi se zapisal v zgodovino. Skratka še enkrat bi na Bližnjem vzhodu velike sile urejevale razmerja zaradi sebe in svojih koristi in ne zaradi ljudi, ki tam živijo. Tako kot sta se leta 1948 Francija in Velika Britanija dogovorili, da bodo na teritoriju, kjer so živeli Palestinci ustanovili državo Izrael zato, da bi  prikrili slabo vest zaradi neukrepanja ob holokavstu.

V minulih dneh sem bila tam. Kot turistka. O izraelsko palestinskem sporu sem nekaj malega vedela. A, da je tako kot je, si nisem predstavljala. Po tem obisku mi je še bolj jasno, da je palestinska intifada edina možnost. Le kaj lahko naredijo tisti,ki so v Gazi in na Zahodnem bregu zazidani kot v getu. Samo uprejo se lahko. Tako kot so se v varšavskem getu med drugo svetovno vojno uprli Židje. Ti isti Židje katerih potomci zdaj gradijo nova geta za Palestince. Za Izraelce so Palestinci nekaj česar tam kjer je ne bi smelo biti. Na uradnem zemljevidu ni zarisanih meja palestinske države. Ne Gaze in ne Zahodnega brega. Na Izraelskem zemljevidu so Gaza, Ramala in Betlehem izraelska mesta. Pa čeprav so seveda v Palestini.Na področju, ki si ga Izrael prisvaja, živi več Palestincev kot Izraelcev. Celo izven Zahodnega brega in Gaze jih je več kot milijon in pol.Ko se človek sprehaja po Jeruzalemu ima občutek, da vsa dela, ki so potrebna zato, da se življenje ne ustavi, opravljajo Arabci.Celo v predelu, kjer živijo najbolj ortodoksni Židi, ki od države dobivajo dotacije zato, da delajo otroke in so verni, skrbijo za čistočo in ostali komunalni servis Arabci. Po drugi strani pa po vsem Izraela in tudi  na okupiranih palestinskih ozemljih, za red in preštevilne kontrolne točke skrbijo do zob oboroženi izraelski vojaki in policisti. Normalnemu človeku je povsem nerazumljivo, da v uniformah in z avtomatskim orožjem oblast izvajajo 18-letniki. Prav tak prenapihnjen mladinec je z naperjenim avtomatskim orožjem stopil tudi v naš turistični avtobus. Tako, da smo videli kako izgleda.V Izraelu je služenje vojske obvezno za oba spola. Si predstavljate kako težko iz teh otrok, ki  jim tako zgodaj vcepijo občutek vsemogočnosti, zrastejo normalni ljudje? Če sploh! Milijon in pol Palestincev, ki živijo izven Gaze in Zahodnega brega nima ne državljanstva, ne volilne pravice. Če bi ju sprejeli, bi priznali državo Izrael. To pa je nekaj česar Palestinci ne morejo narediti. Ne morejo priznati države, ki je zasedla njihovo. In ni ga Palestinca, ki ne bi verjel, da bo dočakal ustanovitev mednarodno priznane Palestine. Takrat bom volil, je rekel naš turistični vodič. Kako se bo to zgodilo, pa nikomur ni jasno. Kako bi bilo mogoče Izrael vrniti nazaj v meje pred vojno leta 1967, ko je v šest dnevni vojni  nekaznovano osvojil Sirijski Golan, del egiptovskega Sinaja in palestinski Zahodni breg in si tako podvojil svoje ozemlje, pa nikomur ni jasno. Tudi Kondoleezza Rice ne. Pa saj niste zares verjeli, da je prišla na Bližnji vzhod zaradi Izraelcev in Palestincev, mar ne? Takšna je politika, ko veliki šahisti prestavljajo kmete na šahovnici svetovnega političnega zemljevida. Vseeno jim je,kolikšne bodo žrtve, glavno, da izgleda kot, da zmagujejo. Izraelci pa  bodo še naprej raketirali Gazo, Palestinci pa  jim bodo vračali s terorističnimi napadi. Ker  v resnici nikomur ni jasno, kaj bi lahko drugega naredili. In eni in drugi.