Današnji velikan je pač preprosto eden najboljših kitaristov v jazz zgodovini, hkrati pa tudi izjemno pester glasbenik, ki se ni celo življenje držal samo ene in iste glasbene usmeritve. Igral je namreč tudi marsikaj drugega, denimo swing, pop, R&B, in vse to z izjemnim smislom za logiko. Ime mu je George Benson.

Rodil se je 22. marca leta 1943 v mestu Pittsburgh v ameriški zvezni državi Pensilvanija. Čeprav je bil priden učenec, je srednjo šolo obesil na klin, ker mu je preveč intenzivno dišala glasba. Že pri neverjetnih osmih letih je pričel nastopati profesionalno v nočnih klubih, leta 1954 je posnel že prvo malo ploščo, pri 17-ih pa je ustanovil rock band s kitaro, ki mu jo je ročno izdelal njegov očim. Ker je skozi najstniška leta poslušal največ jazza, je razvil navdušenje nad to glasbo in tudi sam sanjaril o tem, da bo nekoč uspešen jazz glasbenik. Leta 1962 je še kot najstnik že sodeloval v jazz bendu Brother Jack McDuff, leta 1965 pa je sestavil svojo lastno skupino. Do konca šestdesetih je že bil uveljavljen kot uspešen jazz glasbenik, potem pa je leta 1969 izdal še svojo verzijo znamenitega albuma skupine The Beatles Abbey Road z imenom The Other Side of Abbey Road.

V sedemdesetih, ko se je pridružil novi založbi Warner Bros. Records, se je približal precej drugačni publiki, ki ga pred tem še ni poznala. Leta 1976 je denimo na albumu Breezin' že konkretno pesmim posojal vokale, kar je pred tem počel redko. V sedemdesetih je bil nekaj časa tudi član psihedelične soul skupine Harlem Underground Band, s katero je izdal eno samo pravo uspešnico Smokin' Cheeba Cheeba, ki so jo pred kratkim uporabili tudi v razvpiti računalniški igri Grand Theft Auto: San Andreas.

Potem so začeli padati grammyji: najprej ga je osvojil za skladbo this Masquerade, potem pa leta 1978 tudi z live skladbo On Broadway iz albuma Weekend in L.A. Na pop lestvice pa se je prvč prebil s skladbo Give Me the Night, ki jo je produciral Quincy Jones. Znotraj založbe Warner je sicer izdal še tri platinaste in dva zlata albuma.

Marsikdo ne ve, da skladba The Greatest Love Of All pevke Whitney Houston sploh ni originalna, ampak jo je leta 1977 izdal ravno današnji glasbeni velikan George Brenson za potrebe biografskega filma o Muhammadu Aliju The Greatest.

Leta 1985 se je Benson obrnil nekoli proti t.i. »smooth jazzu«, ko se je povezal s kitaristom Chetom Atkinsom, s katerim sta ustvarila uspešnico Sunrise, eno od dveh skupnih skladb, ki sta potem izšli na Atkinsonovi plošči Stay Tuned.

V novem tisočletju je večinoma samo koncertiral po celem svetu, denimo tudi v zelo eksotičnih deželah, kot so Malezija, Maroko in podobne. Živi zelo privatno življenje v Arizoni, odmaknjen je od medijev, sicer pa je predan član Jehovih prič. Trenutno snema nov studijski album, pri čemer mu pomagata David Paich in Steve Lukather iz skupine Toto.

»Na moji poti sem moral prelomit nekaj strogih pravil,« je povedal v intervjuju. »Sem pa se enega zmeraj držal: bodi kul, nikoli pa ne postani preveč samovšečen. Držal sem se tudi načela, da je treba ljudi spravit do tega, da bodo poplesavali z nogo in udarjali s podplatom ob tla, če hočeš, da jih boš zanimal daljše časovno obdobje. Ko publika začuti, da jih spoštujem, takrat mi dovoli, da sem, karkoli pač hočem biti. Upam – ne, verjamem – da bo zmeraj tako.«

foto